Zgodovina

Že pred prvo svetovno vojno je bilo kulturno Življenje v Višnji Gori zelo živahno. Katoliško prosvetno društvo je bilo ustanovljeno leta 1905. Prvi nadučitelj v Višnji Gori, Janko Skerbinc (organist in komponist) je ustanovil godbo. Za izjemno aktivno kulturno delo je bil prejemnik "Zlatega križa za zasluge". Njegovo delo je nadaljeval kaplan Tome Valentin, ki je bil hkrati organizator kulturnih prireditev. Pevce je v začetku vodil Peter Gilly ml., cerkvene pa Skerbinc.

Farani so denarno prispevali in fizično gradili kulturni dom "pri Fari" (današnji Žabjek). Dvorana je bila zgrajena leta 1911, pred prvo svetovno vojno. Na sveti večer so uprizarjali nabožne igre, nato je bila polnočnica. O Miklavževem so igrali igre za otroke, o Pustu pa vesele - Šaljive igre. Orlovska godba iz Višnje Gore je ob Plebiscitu (l. 1920) nastopila celo na Koroškem -v Dobrli vesi.

V mestu v Višnji Gori je bil zgrajen Sokolski dom. Tudi tu so uprizarjali igre in imeli telovadne nastope na prostem. Sokoli so organizirali povorke in bale (plese). Povezani so bili s Telovadnim društvom Primorje v Ljubljani (pomembna atleta Slapničar in Ivo Krevs). Sokole je vodil učitelj Edvard Turnher.

Igra 'Deseti brat'v Višnji Gori, pri Fari, okrog 1.1930. Vodila sta jo župnik Franc Vidmar in kaplan Rott.

Med obema vojnama je bila izredno bogata gledališka dejavnost - godbo je vodil organist Jakob Čadež, od leta 1933 pa je kulturno delo "pri Fari" vodil organist Avguštin Fabjan (vodil godbo, cerkveni in prosvetni moški pevski zbor, režiral igre). Igrali so zahtevne igre: Deseti brat, Kralj na Betajnovi, Slehernik, Krivični mlinar in druge. Orli in Orlice so imeli telovadne nastope v uniformi (ritmične vaje) v Žabjeku do leta 1929. S temi nastopi in igrami so gostovali tudi drugod. Po drugi svetovni vojni je kulturno delo ponovno zaživelo. Igrali so študentje pa tudi kmečki fantje in dekleta.

Znane so uprizoritve: Kralj na Betajnovi, Hasanaginica, Veronika Deseniška, Številke gospe Rožmarinke, Razvalina življenja, Scapinove zvijače in druge. Po osvoboditvi so prirejali v dvorani tudi mitinge in veselice (o Pustu). Med aktivnimi kulturniki je bila tudi učiteljica Jožefa Erjavec, sodelovala je pri vseh igrah in nekatere tudi režirala.

Leta 1953 je bilo uradno ustanovljeno PROSVETNO DRUŠTVO Višnja Gora. Godba je bila takoj po vojni še aktivna, nato pa so inštrumente prodali v Kanižarico (kupili 120 stolov za dvorano).

V naslednjem obdobju je gledališka dejavnost usihala - igrali so le občasno. To je bil čas številnih proslav (ob državnih praznikih in spominskih dnevih). Zadnja uprizorjena igra v dvorani pri Fari je bila leta 1969 - Scapinove zvijače, ki jo je režiral Andrej Ambrožič. Bil je dober igralec in režiser več iger.

Dvorana je bila v slabem stanju. kasneje so jo preuredili v proizvodne prostore. Odslej so bile vse kulturne prireditve v avli Dekliškega vzgajališča ali v Osnovni soli. Za prireditve sta skrbeli in jih vodili, organizirali: učiteljica Metoda Mihelčič, na Osnovni šoli mentor različnih krožkov, izdajali so šolsko glasilo Polž, režirala je več mladinskih in otroških iger. V Dekliškem vzgajališču pa je kulturno dejavnost vodila Anica Petrič. Vse prireditve so bile usklajene in namenjene celotnemu kraju.

Leta 1976 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Janez Cigler. Med najbolj aktivnimi dejavnostmi je bil pevski zbor, ki je sodeloval na vseh krajevnih prireditvah, vsako leto organiziral samostojni koncert doma in gostoval v bližnjih krajih. Najprej je bil ustanovljen številni moški zbor, ki ga je vodil zborovodja Pavel Žagar. Zaradi premajhnega števila moških, je bil leta 1976 ustanovljen mešani pevski zbor, ki ga je vodila Ljubica Intihar, nato pa Viktor Žnidaršič. Od leta 1980 do 1992 pa je zbor vodil prof. Milan Jevnikar. Zaradi slabe udeležbe, je zbor prenehal delovati.

Leta 1985 so gasilci s prostovoljnim delom zgradili GASILSKI DOM z dvorano, ki služi tudi za kulturne dejavnosti v kraju. Vse večje prireditve so odslej organizirane prav tu. Dolgoletna predsednica društva je bila ga. Anica Zupančič, ki je režirala tudi nekaj iger v kraju in v zavodu. Organizirala je tudi folklorno skupino v zavodu, ki je delovala nekaj let na različnih prireditvah.

Kulturno življenje po letu 1991 se je zožilo le na nekaj prireditev. Tudi zanimanje s strani krajanov je bilo vedno manjše. Skupne kulturne prireditve (vrtec, OŠ, KUD) in nekaj mladinskih in otroških iger (režirali Tatjana Strojan - sedanja predsednica KUD-a in Melita Garvas).

Lela 1997 je bilo Kulturno društvo ponovno registrirano in šteje 24 članov. Skupaj s Turističnim društvom pa se je kulturni duh preselil na ČANDKOVO DOMAČIJO, kjer je bilo pri Pilkovih že 6 likovnih razstav in štirje kulturni večeri, z domačimi kulturnimi ustvarjalci. Kulturni ton dajeta pesnici ga. Mihaela Zajc, ki je prisotna s svojimi deli in z osebno udeležbo na vseh prireditvah in ga. Marija Pilko - pesnica, ki je s svojo odprtostjo in pripravljenostjo za različne aktivnosti oživila kulturo Višnje Gore. V njeni hiši je mala likovna galerija, kamor se je preselil kulturni dih. KUD Janez Cigler načrtuje letos in v prihodnje različne kulturno-turistične prireditve. 520-letnica Višnje Gore bo tako zaznamovana tudi s kulturnim oživljanjem različnih dejavnosti.