Prispevek 1

Zgodovina KUD Janez Cigler

Janez Cigler je prišel kot novi župnik v Višnjo Goro 30. septembra 1832. Nasledil je poprejšnjega župnika Jakoba Križaja, ki je v Višnji Gori župnikoval celih 28 let. Tudi Cigler se je v Višnji Gori dokončno ustalil in je tu ostal kot župnik do svoje smrti leta 1869, to je celih 37 tet. Poprej je bil kot kaplan na nekaj ljubljanskih župnijah, pred prihodom v Višnjo Goro pa krajši čas tudi zaporniški kurat na Ljubljanskem gradu.

Janez Cigler se je s svojo prijaznostjo in pravo krščansko ponižnostjo, kljub temu, da je bil ljubljanski meščan, Višnjanom takoj priljubil in Višnjam' njemu tudi. Novi župnik je bil nadpovprečno učen mož. Ob­vladal je več evropskih jezikov in njegov profesor v višji gimnaziji in na bogoslovju v

Ljubljani Valentin Vodnik ga je navdušil za pisanje in celo za pesnikovanje. Znano je, da je Cigler že kmalu po prihodu v Viš­njo Goro v enem zamahu napisal zgodbo od dveh dvojčkih z naslovom Sreča v nesreči, ki je obveljala kot prva slovenska izvirna povest. Izgleda, da je zasnovo za to pripo­ved Janez Cigler v glavi prinesel že seboj, ko je prišel v Višnjo Goro. S to povestjo se je za vse čase vpisal med klasike slo­venskega pripovedništva. Poleg te najbolj znane pripovedi je Janez Cigler objavil še več proznih prispevkov, kot so na primer: Življenje svete Heme, Kortonica, koroška deklica ...

S temi pripovedmi in s svojo bogato jezi­kovno kulturo ter potovanji je kmalu zaslo­vel širše po Kranjskem in Štajerskem, saj je znano, da sta Janeza Ciglerja v Višnji Gori obiskala tako Friderik Baraga, ki se je za krajši čas vrnil v svojo domovino z misijona v Severni Ameriki, kot Anton Martin Slom­šek, ki je tudi sam pisal in razmišljal, kako bi pokrajino Štajersko ohranil za Slovence. Cigler se je, najbrž pod Vodnikovim vpli­vom, navduševal in preizkušal tudi v pes­njenju, vendar tu ni bil zadosti talentiran. Kljub temu je v slovenski jezik prevedel nekatere stihe iz antične literature in je s tem prislužil sebi in vsem Višnjanom Pre­šernov epigram: »Višnjani, kam ste svojga polža djali?« / »Za Pegaza smo pevcem ga prodali.»

Vendar je tudi s tem novi župnik dopri- našal popularnosti Višnje Gore, saj je Pre­šeren zapisal tudi tole: »Naj se zmisli, ko­gar bi puščice te zadele, / da samo v visoke vrhove letijo z neba strele.«

Janez Cigler je bil s svojimi dohodki od knjižnega udejstvovanja in z dohodki od duhovniškega dela v Višnjanski župniji tudi mecen Ljubljanski škofiji, ko je gradila svoje izobraževalne kapacitete. Kot pozna­valec jezikov, zlasti tistih manj znanih v ti­stem času, francoščine na primer, je Janez Cigler sodeloval tudi s stiškim samostanom, ki je bil na svojem začetku francoskega iz­vora, in z drugimi inštitucijami v Sloveniji, ki so potrebovale njegovo pomoč. Skratka, Janez Cigler je Višnji Gori že takrat prina­šal evropskega duha in tudi zato je prav, da se mu je Slovenija oddolžila s postavit­vijo spominskega obeležja na višnjanskem pokopališču. Tudi njegov nagrobnik na far­ni cerkvi svetega Tilna bi lahko skrbneje, predvsem pa trajneje obnovili, kot je bil obnovljen pred nedavnim.

Janez Cigler je s svojim knjižnim udej­stvovanjem in s svojo siceršnjo kulturno razgledanostjo prav gotovo veliko dopri­nesel afirmaciji Višnje Gore, ki je bila že poprej znana kot pomembno srednjeveško mesto, ki je dalo v preteklosti pomembne vojščake in pomembne kulturne ustvar­jalce. Njegov spomenik naj tudi današnje Višnjane vzpodbuja za čim boljše in ustvar- jalnejše delo, pri čemer pa ne bi smeli biti nikoli zapostavljeni kulturni in estetski zgodovinski vidiki Višnje Gore.

dr. Valentin Skubic

 

UPORABLJENI VIRI:

1.     Janez Cigler: Sreča v nesreči, Mladinska knjiga, Ljubljana 1977

2.     Ivan Sivec: Povest o Janezovi sreči, ICO, Kamnik 2002

3.     Ivan Vrhovnik: Janez Cigler, slovenski pi­satelj: v spomin stoletnice njegovega roj­stva, Društvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 1892

4.     Janko Kos: Janez Cigler: Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana 1996

5.     Igor Grdina: Sreča v nesreči prva slo­venska povest: Slovenska kronika XIX. Sto­letja, Nova revija, Ljubljana 2001

6.     Silvester Čuk: Janez Cigler, Ognjišče št. 5 (1992), Ljubljana